Omemba: Matija Rupel

»Njeno igro vedno zaznamuje kompleksen preplet raznolikih vnosov osebnega odnosa in delovnega materiala, ki ustvari markantno odrsko držo, v kateri v sočasju njenega igranja in vzporednosti našega opazovanja poteka niz na videz nasprotujoče paradoksalnih občutij, vtisov in učinkov.«

»je v tej dekadi pokazal izrazit igralski razvoj, širino in zrelost pri oblikovanju vlog. Njegove nadarjenost, močna odrska prezenca in predanost gledališču zaznamujejo tudi kreacije, ki jih je oblikoval v zadnjih dveh letih.«

»Učinkovito ukrojeni kostumi spretno sledijo hitremu in burnemu dogajanju, vešče določajo like in predstavi vtisnejo nepozabno podobo.«

»Prikupno, duhovito, ravno prav prismuknjeno in obenem ganljivo.«

»Žalostni klovn in obenem priljuden povezovalec predstave.«

»Za režijo tega dela so me nagovorile tri močne zgodbe, ki jih je avtorica besedila na neki način zelo preprosto izpisala, hkrati pa vsako zadela v samo srž.«

»Začenja se že v preddverju. Pri gledalcih smo želeli doseči zavedanje, da smo skupaj na tem dogodku in da te nekdo, v našem primeru klovn, uvede v dogodek.«

»Tekst je zelo zahteven, fascinanten in subtilen. Ko sem ga prvič prebral, sem dobil samo neki občutek, ampak ga nisem res razumel.«

»Ko sem prve zapiske pošiljal režiserju Vitu Tauferju, je bilo vse skupaj res še ena zmešnjava.«

»Moral sem izluščiti bistvo, uskladiti elemente.«

»Pravzaprav mi je tak način dela zelo všeč.«

»Komedija vedno kaže nekaj, kar je grozno, tragično.«

»Svet je zmešan. Svet je v taki situaciji, kot da je tik pred kataklizmo.«

»Pravzaprav sem jaz v tej ekipi najstarejši. Vsi mladi in vse mlade okrog mene so izjemni.«

»Sem zlobna hči, ki želi očeta spraviti s tega sveta.«

»Na začetku sem označena za največjo pošast.«

»Sem lik iz vsakdana. Sem zaljubljenec, trubadurček, narcisek.«